Definitivno je najpomembnejša sestavina dobra družba. To je bila tut prva stvar katere sem se lotil za zadnjo fešto. Ediju sem oblubu, da se ga bomo enkrat skupaj s sodelavci malo zapil v naši zidanci
in tko sem kar njega vprašal, kateri vikend bi mu najbolj ustrezal. Ja, to je bil ta vikend. V štartu sem sicer povabu okol 10 ljubljančanov + 15 kolegov, ki vedno pridejo na fešto kadar je v naši zidanci. No ja teh 10 ljubljančanov je potem na koncu naneslo na 20 ljubljančanov, ampak še vseeno so bli sami kul ljudje in tut zarad njih je fešta uspela.
Druga pomembna sestavina je plac. Plac so moji starci zgradil ravno z namenom feštanja, ker doma primernega prostora za žur nikol ni blo. In sta zgradila zidanco. Ko vstopiš notri te preseneti ogromen plac. Na levi je ogromna miza, ki sprejme tudi 30 suhih ljudi. Pogled navzgor razkrije lesen balkon in še nedokončano fuk kamro sobo. Naravnost sta kuhinja WC, na levi so stopnice, pod stopnicami pa je zaklad - kevder. ((Za nedolenjce - klet))
Poskrbljeno mora bit tut za jedačo in pijačo. Tokrat je padla odločitev, da bomo jedli pice. Ker imamo zunaj tudi krušno peč, sem nafehtal mojega najbolj kul brata, da bo cel večer peku pice. In jih tut je. 30 pic je šlo v parih urcah kot za hec. Lakota je nastopila tudi kasneje, že proti jutru. Takrat je bil čas za popečene obložene kruhke. Navadni obloženi kruhki, postavljeni v peč za par minutk. Nimaš boljšega, ko si ob štirih zjutri lačen kot volk in pijan kot mavra. Pijača pa je bila več ali manj odvisna od posameznika. Ljubljančani so si prinesli mnogo pijače s seboj - 2 platoja piva, 5l žgane pijače. Ko jim je tega zmanjkalo pa so se nam pridružili pri pitju cvička in chardonnayja ter bambusov, polk in špricarjev. Izginilo je okrog 50l cvička.
Muska. Precej pomembna sestavina. Imeli smo dva floora. Zuni je sekala narodno zabavna iz zvočnikov Binetovga Golfa, notri pa se je na šibkem 5.1 sistemu vrtela muska z laptopa predvsem po izbiri žurerjev.
Nasvet - če organiziraš žurko, poskusi ostati na nogah vsaj toliko časa, kot vsi ostali. Ni dobro, če zaspiš ob pol treh zju3 in se zbudiš naslednje jutro na tisti provizorij postelji na balkonu zraven sodelavke in sodelavca.
Ko sem se zbudil, sem bil še tako pod vplivom cvička, da sodelavca niti nisem opazil. Ko sem prišel dol, so bili ostali že budni. In ko jih vprašam Kje je Igor?, jim na odgovor Spal je na vajinih nogah., nisem verjel. Sem mogu it šenkrat pogledat, če je res tam.
Bilo je pestro, glavni utrinki pa so sigurno špricarpong - različica beerponga in tabasco incident - Nejc je prinesel razrezano pico, zato sem vzel en kos. Ker je potekala ravno debata, sem še nekaj časa počakal, preden sem zagrizel v slastno večerjo. Bila je sicer malce kiselkasta, a me to naslednjih 10 sekund ni motilo vse dokler nisem začutil, da je zadeva malce pekoča. Ko se mi je posvetilo, kaj se dogaja, sem stopil iz kevdra, da bi Nejca okurcal, takrat pa zagledam Mileno, ki šprinta skozi zidanco in si maha pred usti, da bi si jih ohladila. Ko pride do cilja, tam vzame pivo in celega spije na eks. Tako sem se smejal, da sem še Nejca pozabil napizdit.
To je pa tudi več ali manj vse kar se spomnim.
Pa naj še kdo reče, da ne znamo proper fešte naredit!
Nyms
Ne dam svojega denarja, ker ga rabim!
Zadnje čase opažam vedno več mladih, pravzaprav študentov, ki te blizu železniške postaje ustavijo, ker jim manjka 1€ za pot domov. Toda takoj, ko jim daš tisti evro so že pri naslednjemu potencialnemu donatorju, ker jim manjka en evro, da bodo lahko prišli domov. Stvar zveni nelogična. Rekel bi, da skoraj tako nelogična, kot dejstvo, da lahko pri beraču zmenjaš praktično poljubno velik denar. Saj poznate: “Bi ti dal tisti €, a imam samo dvajsetaka .” “Ni problema, ti bom zmenjal!” Tudi ta stvar zveni nelogična. Skoraj tako nelogična kot človek, ki prosjači za sendvič, a ko ga povabiš v trgovino, da si bo izbral svoj zalogaj, pravi, da nima časa. Še bolj nelogično pa je čepenje na dežju, v neki skrajno neudobni poziciji, ko pa imaš dva metra stran od sebe streho in dovolj placa, da bi lahko tam kolikor toliko udobno stal.
Pa vendar se ta zapis ne bo vrtel (samo) okoli beračev, med katerimi se najde precej izjemno prijaznih in dobrosrčnih ljudi, ki upravičijo vsak doniran evro in kupljen izvod Kralja ulic. Raje bom izpostavil še nekaj pogledov na drugo stran, torej pogled na ljudi, ki beračem predstavljajo dnevi kruh (ali kaj drugega). V to skupino spadam jaz in, glede na to, da berete moj blog iz neke tople sobice, verjetno tudi vsi vi. Vsakič znova me namreč preseneti odgovor “Nimam.” Ko slišim ta odgovor, začnem premišljevati, ali dotična oseba res nima denarja, ali pa pač ni pripravljena svojega težko prisluženega denarja deliti z nekim neznancem. Tisto prvo se mi zdi dokaj malo verjetno, še posebno, če njihov socialni položaj sodim po zunanjosti (se še kdo spomni skrite kamere, v kateri so prosjačili politike pred parlamentom?). Pomislim tudi, kolikokrat sem bil sam brez prebite pare. Ugotovim, da je bilo to zelo redko, vedno sem imel kaj v denarnici ali pa vsaj na bankomatu, saj praktično na vsakem koraku kdo od tebe zahteva denar. Ne vem ali naj to pripišem stereotipni gorenjski škrtosti, dobremu upravljanju z denarjem, moji super plači ali kar vsem trem dejavnikom skupaj. Če velja slednje iz tiste zgornje trditve, zakaj enostavno ne reče, da denarja ne da. Ali, da ga tudi on/ona rabi? Ali se ob tem, da se nekomu zlaže o stanju v svoji denarnici, mar “manj slabo” počuti? Se pravi, ne samo, da nekomu, ki je v stiski, noče pomagati, temveč mu potem še laže v glavo. Kot, da se ni že dovolj težko pripraviti, da sploh začneš beračiti. Druga, prav tako obupna, reakcija na povpraševanje po drobižu pa je ignoriranje. Enostavno se narediš, da si za trenutek gluh in slep in odkorakaš mimo.
Pa še nekaj vam dam v razmislek. Pretirana solidarnost tudi ni dobra. Predstavljajte si, da bi bili ljudje namreč tako solidarnostni in dobrosrčni, da bi se dalo od beračenja (spodobno) živeti. Kaj kmalu bi se pojavilo nekaj takih, ki bi to začeli izkoriščati. Če se že niso.
Pa vendar se ta zapis ne bo vrtel (samo) okoli beračev, med katerimi se najde precej izjemno prijaznih in dobrosrčnih ljudi, ki upravičijo vsak doniran evro in kupljen izvod Kralja ulic. Raje bom izpostavil še nekaj pogledov na drugo stran, torej pogled na ljudi, ki beračem predstavljajo dnevi kruh (ali kaj drugega). V to skupino spadam jaz in, glede na to, da berete moj blog iz neke tople sobice, verjetno tudi vsi vi. Vsakič znova me namreč preseneti odgovor “Nimam.” Ko slišim ta odgovor, začnem premišljevati, ali dotična oseba res nima denarja, ali pa pač ni pripravljena svojega težko prisluženega denarja deliti z nekim neznancem. Tisto prvo se mi zdi dokaj malo verjetno, še posebno, če njihov socialni položaj sodim po zunanjosti (se še kdo spomni skrite kamere, v kateri so prosjačili politike pred parlamentom?). Pomislim tudi, kolikokrat sem bil sam brez prebite pare. Ugotovim, da je bilo to zelo redko, vedno sem imel kaj v denarnici ali pa vsaj na bankomatu, saj praktično na vsakem koraku kdo od tebe zahteva denar. Ne vem ali naj to pripišem stereotipni gorenjski škrtosti, dobremu upravljanju z denarjem, moji super plači ali kar vsem trem dejavnikom skupaj. Če velja slednje iz tiste zgornje trditve, zakaj enostavno ne reče, da denarja ne da. Ali, da ga tudi on/ona rabi? Ali se ob tem, da se nekomu zlaže o stanju v svoji denarnici, mar “manj slabo” počuti? Se pravi, ne samo, da nekomu, ki je v stiski, noče pomagati, temveč mu potem še laže v glavo. Kot, da se ni že dovolj težko pripraviti, da sploh začneš beračiti. Druga, prav tako obupna, reakcija na povpraševanje po drobižu pa je ignoriranje. Enostavno se narediš, da si za trenutek gluh in slep in odkorakaš mimo.
Pa še nekaj vam dam v razmislek. Pretirana solidarnost tudi ni dobra. Predstavljajte si, da bi bili ljudje namreč tako solidarnostni in dobrosrčni, da bi se dalo od beračenja (spodobno) živeti. Kaj kmalu bi se pojavilo nekaj takih, ki bi to začeli izkoriščati. Če se že niso.
Jaz nisem kriva
-za trde kose mesa,tiste ki ti jih podturijo kot mlado govedino,potem pa tud po treh urah kuhanja ostane trdo kot kaka gumjasta račka!
-za cunje,ki po sušenju v sušilcu izgubijo dobrih sedem številk!(nism jst nardila jebene majce,pa še kupila jo nisem jaz ,to je še hujš!)
-za zažgano potico,če se je ravno meni zgodilo ,da je v pečici šel k vragu tist termostat al kaj,pa je žgala na ful.
-za nogavice na tleh,če jih pa nisem jaz tam sezula.Zakaj naj bi jih jaz odnesla?!
-za pijanga dedca,pa tud če sm ga razkurla,pa se ga je šel nažret.
-če ima ginekologinja slab dan.Jaz bi sam hotela,da pogleda če je z vaginco vse ok,saj ne bi šla na kavo z njo.
-če parkiram avto nekje ,kjer se nekdo potem zaleti vanj.
-če mi da prodajalka preveč drobiža nazaj.
-če mi nov zob,za katerega sem odkartala 200€,pade ven čez en mesec!(pa moram vseeno plačat,da mi ga vtakne nazaj!!)
-če pri tuširanju zamašim odtok z lasmi.(a sm jst kriva,da jih mam velik,pa da se pulim kot mačka ,ko se goni?)
-če povem vic,ki se mi zdi smešen,pa se drugim ne.
-če ni wc papirja pri školjki,naj ga zamenja tisti ,ki ga je porabil do konca!
-če me osvaja en pijan model na neki vaški veselici.Saj ne jaz njega!
-če pes skoči name in mi strga najlonke.Prekleta mrcina kosmata,vesela,skakajoča!
-za cunje,ki po sušenju v sušilcu izgubijo dobrih sedem številk!(nism jst nardila jebene majce,pa še kupila jo nisem jaz ,to je še hujš!)
-za zažgano potico,če se je ravno meni zgodilo ,da je v pečici šel k vragu tist termostat al kaj,pa je žgala na ful.
-za nogavice na tleh,če jih pa nisem jaz tam sezula.Zakaj naj bi jih jaz odnesla?!
-za pijanga dedca,pa tud če sm ga razkurla,pa se ga je šel nažret.
-če ima ginekologinja slab dan.Jaz bi sam hotela,da pogleda če je z vaginco vse ok,saj ne bi šla na kavo z njo.
-če parkiram avto nekje ,kjer se nekdo potem zaleti vanj.
-če mi da prodajalka preveč drobiža nazaj.
-če mi nov zob,za katerega sem odkartala 200€,pade ven čez en mesec!(pa moram vseeno plačat,da mi ga vtakne nazaj!!)
-če pri tuširanju zamašim odtok z lasmi.(a sm jst kriva,da jih mam velik,pa da se pulim kot mačka ,ko se goni?)
-če povem vic,ki se mi zdi smešen,pa se drugim ne.
-če ni wc papirja pri školjki,naj ga zamenja tisti ,ki ga je porabil do konca!
-če me osvaja en pijan model na neki vaški veselici.Saj ne jaz njega!
-če pes skoči name in mi strga najlonke.Prekleta mrcina kosmata,vesela,skakajoča!
Subscribe to:
Posts (Atom)